Preskoči na glavno vsebino

Be a lover, not a fighter, but always fight for what you love. No matter what.


Vsi smo kot otroci gledali risanke in se pretvarjali, da smo superjunaki, ki bomo rešili svet. Ali stiskali pesti, da Tom ne bi ujel Jerrya. Ah, to so bili časi, ko pomena besede PROBLEMI, sploh nismo poznali. Brezskrbno smo užili vse čare življenja. Ko se samo spomnim koliko vragolij smo ušpičili...ampak to bodo za vedno naše male skrivnosti. Potem pa odrasteš v kruti svet, in odkriješ, da ni nič kot se zdi. Dobiš občutek, da so ljudje pozabili kaj pomeni živeti.

Se še spomnite prvih metuljčkov v trebuhu? Skritih nagajivih pogledov in nasmeškov?
Ko pomislim na prvo ljubezen se zmedem. Nisem prepričana če tisti otroški zaljubljenosti res lahko rečemo ljubezen. In krivico bi naredila zdajšnjemu fantu, če bi rekla, da on ni moja prva ljubezen. Kajti, prav on je tisti ob katerem sem prvič začutila, da LJUBIM. On mi je pokazal kaj pomeni prava resnična ljubezen in dal mi je občutke in čustva, za ketere sem mislila, da jih nisem zmožna občutiti. Šele ko se moraš boriti za nekaj spoznaš, koliko ti v resnici to pomeni. On je bil vreden vsega.. mojih solz, mojega obupa, mojih neprespanih noči. Vedela sem, da bo najina ljubezen zmagala. In prav sem imela. Sedaj uživava skupaj, brez skrivanja, brez obsojanja, bez čudnih pogledov, brez, da bi mislila kaj si drugi mislijo. Uživava v vsej najini ljubezni. Ah kako ga pogrešam, ko ga ni ob meni.
 MiaRaffaello

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

360°

Sedla je za volan. Ni razmišljala o ničemer... želela je samo stran, nekam daleč stran, kjer je nihče ne pozna, kjer se bo lahko "skrila" pred očitajočimi pogledi in opravljivimi jeziki... Zapeljala je a še sama ni vedela kam. Vedno je govorila pa čeprav skozi smeh, da bo nekoč spakirala stvari in odšla, a kdo bi jo, tako kot je, jemal resno... Kdo bi vedel da se za tem nasmeškom skriva bolečina? Zapeljala je vzvratno in se ustavila. Spomnila se je, da ni zalila rož in da bodo verjetno ovenele čez nekaj dni. Nekako ji je bilo celo žal in se je hotela vrniti, da bi vsaj tem prelepim rdečim cvetlicam vlila malce življenja, ampak vedela je, da če zdaj ne gre nikoli ne bo odšla. Zapela si je pas. Preplavil jo je dobro poznan občutek utesnjenosti, občutek, ki jo je spremljal zadnje dve leti, občutek, za katerega je mislila, da ga nikoli ne bo občutila. Vsaj ne ob njem. Ni res da ni bila srečna. Je bila. Včasih. Recimo takrat, ko jo je zvečer, zatem ko se je udobno namestila
Objavite komentar
Preberite več

Vsak začetek je potovanje v neznano

Ciao. Pa sem se le včakala. Tega, da moja kreativnost porazi mojo lenost in končno naredim to, kar sem si želela že kar nekaj časa. Če bi rekla, da sem si že od malega želela postati bloggerka bi se DEBELO zlagala. Tokom odraščanja nisem našla mesta zase kamor bi lahko izlila svoja čustva in svoja prepričanja. Našla sem ga zdaj, malce prepozno bi rekla moja leta. Ali pač? Za stvari, ki jih rad počneš ni nikoli prepozno. Človek ni nikoli prestar, da bi nehal početi to, kar ima rad.  Sicer pa, moja zgodba o tem kako sem začela pisati (mislim, saj je to šele moja prva objava HAHA pa že mislim da sem bloggerka HAHA) blog sploh ni zanimiva. Kar tako iz dolgčasa se mi je prebudila stara želja zasidrana nekje globoko v meni, in rekla sem si ZAKAJ PA NE? Saj izgubiti nimam kaj. Premišljevala sem o čem bi pisala. Pa sem si rekla, saj nima veze o čem pišeš, samo zanimivo naj bo. Nočem vam težit o zdravem prehranjevanju; o fitness navadah; o učenje, katerega se itak vsi izogibajo; o ljub
Objavite komentar
Preberite več

Zmedena lisička

Veste tisti občutek ko želite opisati, iztisniti občutke in čustva iz sebe pa preprosto ne najdete pravih oz. dovolj dobrih besed, da bi ta čustva dejansko najbolj pristno opisali? Ko v glavi nekakšni mali bojevniki, ki jih mi imenujemo misli, bijejo bitko za prevlado? Vem, da se je že marsikdo, skorajda ni človeka ki se ne bi, znašel na razpotju. Tuhtaš in premlevaš kaj je prav in kaj narobe, kaj je tisto kar smeš in kaj je tisto kar si v resnici želiš. Ali je sploh razlika v tem? Ko takole pišem to objavo, odeta v toplo odejo, medtem ko zunaj pada prvi letošnji sneg, spet, kot že tolikokrat pomislim na njega. Zaprem oči in se vrnem nazaj, v čas, ko stoji ob meni, ko se me dotika, mi ukrade poljub in mi pove kako zelo si me želi. Koža se mi naježi, drhtim, ko čakam, da se mi približa, me tesno objame, kot da me ne bo nikoli več spustil...ko se nežno dotika mojih ustnic in se ta nežnost spremeni v strast. Takrat najine ustnice plešejo nepozaben, perfekten ples .  Ah, ko bi le p
Objavite komentar
Preberite več