360°

Sedla je za volan. Ni razmišljala o ničemer... želela je samo stran, nekam daleč stran, kjer je nihče ne pozna, kjer se bo lahko "skrila" pred očitajočimi pogledi in opravljivimi jeziki... Zapeljala je a še sama ni vedela kam. Vedno je govorila pa čeprav skozi smeh, da bo nekoč spakirala stvari in odšla, a kdo bi jo, tako kot je, jemal resno... Kdo bi vedel da se za tem nasmeškom skriva bolečina?

Zapeljala je vzvratno in se ustavila. Spomnila se je, da ni zalila rož in da bodo verjetno ovenele čez nekaj dni. Nekako ji je bilo celo žal in se je hotela vrniti, da bi vsaj tem prelepim rdečim cvetlicam vlila malce življenja, ampak vedela je, da če zdaj ne gre nikoli ne bo odšla.

Zapela si je pas. Preplavil jo je dobro poznan občutek utesnjenosti, občutek, ki jo je spremljal zadnje dve leti, občutek, za katerega je mislila, da ga nikoli ne bo občutila. Vsaj ne ob njem.

Ni res da ni bila srečna. Je bila. Včasih. Recimo takrat, ko jo je zvečer, zatem ko se je udobno namestila na njegove tople prsi, božal prek ramen vse do "ritke" kakor je rad rekel, in je drhtela od užitka. Vedel je, kako zelo ji je to všeč in ona je vedela, da ji bo ugodil vselej ko si bo zaželela. 

In takrat ko ga je božala po laseh, ko je s prsti kodrala njegove temne goste lase. In ni nehala dokler ji roka od bolečine ne bi odrevenela. 

Vedela je, da nikoli več na sebi ne bo občutila dotika njegovih rok, da nikoli več ne bo zadrhtela ob drsenju njegovih prstov niz njen hrbet. 

Mogoče ji je za trenutek postalo žal, da je sprejela tako odločitev, mogoče je še isti trenutek pritisnila na zavoro... 

Streznil, od opojnih misli, jo je zvok tube jeznega voznika, ki je stresal jezo nad mimo vozečim starejšim kolesarja, ki se ni poslužil pločnika. 

Postala je živčna. Priprla je okno in si prižgala cigaret. Strinjala se je, da kajenje med vožnjo ne spada med manire dobrega voznika in niti ni odobravala tega, a zdaj ji je bilo vseeno.

Spremenila se je. Odločila se je, da bo svojo srečo postavila na vrh seznama. Čeprav je po tihem upala, da bo to ON storil pred njo. Upala je, da bo spoznal kako jo njegova dejanja prizadenejo, kako njegove laži krajšajo njeno nit zaupanja in predvsem, da bo spoznal kako jo bolijo in ubijajo njegove prazne obljube. Želela je, da to spozna preden bo ona spoznala, da zasluži več. 

In ona je spoznala. 

A ni imela dovolj poguma... v naslednjem krožnem prometu je zapeljala 360° in se po drugi strani ceste vrnila domov. Njega še ni bilo.

Medtem ko je zalivala rože na balkonu, je v daljavi videla odsev luči že znanega avtomobila, ki se je po cesti vil kot kača.  Prihajal je domov... pozno kot po navadi. Zaprla je oči in si zamišljala, da nikoli ni naredila tistega 360 stopinjskega kroga.