Preskoči na glavno vsebino

Prihaja 2017

Novo leto - nov začetek? Kako klišejsko zveni tole...obrabljena fraza za nekoga, ki za svojo odločitev ali morebiti več le-teh, potrebuje nekaj oprijemljivega, datumske številke, ki ga bodo spomnile,da je mogoče pa zdaj čas, da nekaj spremeni. Tudi sama sem v otroštvu prevzela tako razmišljanje. Pa ne, da bi mi ga vcepili v glavo. Ampak če to kot majhno bitje, ki še ne ve kam natanko spada in nima svojega razmišljanja, nenehno poslušaš se ti vsidra v misli in ostane v glavi. 

Nenehno slišim...Novo leto, nov začetek, nove spremembe. 
Zdi se mi kot, da se Novo leto izkorišča...da je postalo le še povod za neka (nova) dejanja posameznika. 

Sprejeti odločitve, ki niso vedno tisto kar si želiš, ampak so v tvoje ali tuje dobro je težko. Odreči se nekomu ali nečemu kar ti je všeč ni lahko in potrebno je veliko poguma in odločnosti, da to storiš. Tu se pokaže tvoja volja in tvoj karakter, odločnost in pripravljenost, da postaneš boljši.
Spremembe so vedno dobrodošle, če jih le znaš pravilno vnovčiti. Posladkaš jih z malo svoje ustvarjalnosti in se prepustiš toku.

... v novem letu bom shujšala; se bom učila, prekinila bom stike s fantom, ki mu ni mar zame; poiskala si bom fanta; postala bom boljši človek...Vse to je lepo in prav. AMPAK zakaj za vraga tega ne storiš že ZDAJ? Zakaj potrebuješ novo leto, da ugotoviš, da pa bi neke stvari bilo potrebno spremeniti in začeti znova, narediti nekaj zase in postati boljši.

Vsak dan je lahko nov začetek.


Lahko se strinjamo, da je leto 2016 zaznamovalo veliko prezgodnjih smrti svetovno znanih ljudi (David Bowie, Prince, George Michael, Leonard Cohen, Anton Yelchin,...). Pa tudi Slovenci nismo bili imuni, saj je slovenski narod izgubil kar nekaj režiserjev, glasbenikov, umetnikov, kot so Tomaž Pandur, Mito Trefalt, Vid Pečjak in drugi.

Mogoče si je kateri od njih leto 2017 zamišljaj kot čas sprememb...mogoče si je kateri od njih prizadeval nekaj storiti v letu 2017... mogoče si je kateri od njih napisal seznam, ki bi ga uresničil v letu 2017...
Tega ne bomo izvedeli nikoli, kakor tudi oni sami ne bodo polni pričakovanja in pozitivnih sprememb vkorakali v leto 2017.


Zato sprejmi odločitev danes, začni že danes. 
Ne odlašaj, ne čakaj. 
Ker mogoče čas ne bo dočakal tebe.


Vse dobro v prihajajočem letu.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

360°

Sedla je za volan. Ni razmišljala o ničemer... želela je samo stran, nekam daleč stran, kjer je nihče ne pozna, kjer se bo lahko "skrila" pred očitajočimi pogledi in opravljivimi jeziki... Zapeljala je a še sama ni vedela kam. Vedno je govorila pa čeprav skozi smeh, da bo nekoč spakirala stvari in odšla, a kdo bi jo, tako kot je, jemal resno... Kdo bi vedel da se za tem nasmeškom skriva bolečina? Zapeljala je vzvratno in se ustavila. Spomnila se je, da ni zalila rož in da bodo verjetno ovenele čez nekaj dni. Nekako ji je bilo celo žal in se je hotela vrniti, da bi vsaj tem prelepim rdečim cvetlicam vlila malce življenja, ampak vedela je, da če zdaj ne gre nikoli ne bo odšla. Zapela si je pas. Preplavil jo je dobro poznan občutek utesnjenosti, občutek, ki jo je spremljal zadnje dve leti, občutek, za katerega je mislila, da ga nikoli ne bo občutila. Vsaj ne ob njem. Ni res da ni bila srečna. Je bila. Včasih. Recimo takrat, ko jo je zvečer, zatem ko se je udobno namestila

Vsak začetek je potovanje v neznano

Ciao. Pa sem se le včakala. Tega, da moja kreativnost porazi mojo lenost in končno naredim to, kar sem si želela že kar nekaj časa. Če bi rekla, da sem si že od malega želela postati bloggerka bi se DEBELO zlagala. Tokom odraščanja nisem našla mesta zase kamor bi lahko izlila svoja čustva in svoja prepričanja. Našla sem ga zdaj, malce prepozno bi rekla moja leta. Ali pač? Za stvari, ki jih rad počneš ni nikoli prepozno. Človek ni nikoli prestar, da bi nehal početi to, kar ima rad.  Sicer pa, moja zgodba o tem kako sem začela pisati (mislim, saj je to šele moja prva objava HAHA pa že mislim da sem bloggerka HAHA) blog sploh ni zanimiva. Kar tako iz dolgčasa se mi je prebudila stara želja zasidrana nekje globoko v meni, in rekla sem si ZAKAJ PA NE? Saj izgubiti nimam kaj. Premišljevala sem o čem bi pisala. Pa sem si rekla, saj nima veze o čem pišeš, samo zanimivo naj bo. Nočem vam težit o zdravem prehranjevanju; o fitness navadah; o učenje, katerega se itak vsi izogibajo; o ljub

Zmedena lisička

Veste tisti občutek ko želite opisati, iztisniti občutke in čustva iz sebe pa preprosto ne najdete pravih oz. dovolj dobrih besed, da bi ta čustva dejansko najbolj pristno opisali? Ko v glavi nekakšni mali bojevniki, ki jih mi imenujemo misli, bijejo bitko za prevlado? Vem, da se je že marsikdo, skorajda ni človeka ki se ne bi, znašel na razpotju. Tuhtaš in premlevaš kaj je prav in kaj narobe, kaj je tisto kar smeš in kaj je tisto kar si v resnici želiš. Ali je sploh razlika v tem? Ko takole pišem to objavo, odeta v toplo odejo, medtem ko zunaj pada prvi letošnji sneg, spet, kot že tolikokrat pomislim na njega. Zaprem oči in se vrnem nazaj, v čas, ko stoji ob meni, ko se me dotika, mi ukrade poljub in mi pove kako zelo si me želi. Koža se mi naježi, drhtim, ko čakam, da se mi približa, me tesno objame, kot da me ne bo nikoli več spustil...ko se nežno dotika mojih ustnic in se ta nežnost spremeni v strast. Takrat najine ustnice plešejo nepozaben, perfekten ples .  Ah, ko bi le p